električni merilni instrumenti, naprave za merjenje električnih količin, kot so napetost, tok, upornost, moč, kapacitivnost ali induktivnost. Večina preprostejših električnih merilnih instrumentov so instrumenti s kazalci, v katerih merjena količina proizvaja analogni vrtilni moment, ki povzroča odklon kazalca na skali. Pri digitalnih električnih merilnih instrumentih se merjene količine v elektronskih vezjih najprej pretvorijo v zaporedje impulzov, katerih število je sorazmerno merjeni količini, ti pa se s števci ali številčnimi elektronkami prikažejo v numerični obliki. Električni merilni instrumenti se pogosto uporabljajo tudi za merjenje neelektričnih količin. V ta namen se merjena količina s primernimi dajalniki pretvori v analogno električno količino, ki se pojavi v prikazu. Tako je mogoče npr. pretvoriti tlake ob pomoči električnih merilnih celic v spremembe kapacitivnosti, spremembe tlakov v piezoelektrične napetosti (piezoelektričnost), temperatur v ustrezne upornosti in njim analogne električne tokove (termometer), število vrtljajev v napetost merilnega generatorja.

Sorodna gesla: ampermeter | cevni voltmeter | elektrometer | galvanometer | instrument na vročo žičko | logični analizator | merilni instrument | merilnik | merilnik izolacijskega upora | merilnik moči | merilnik na vrtljivo tuljavo | merilnik na vrtljivo železo | merilnik toka | merilni most | merilni pretvornik | multimeter | ohmmeter | piezoelektričnost | plinski merilnik | ratemeter | sinhronoskop | termokriž | termometer | voltmeter


Vir: Veliki splošni leksikon - DZS d.d.

Komentiraj slovarski sestavek