organska kemija, označitev za kemične snovi, izolirane iz žive narave, ki jo je 1807 predlagal J. J. von Berzelius; nasprotno anorganska kemija. Od 1850 je organska kemija nauk o ogljikovih spojinah. Veliko organskih spojin (ok. 1 mln.) je posledica sposobnosti ogljika, da se povezuje z drugimi istovrstnimi atomi. Številne spojine vsebujejo poleg ogljika in vodika tudi kisik in/ali dušik, redkeje žveplo, fosfor in halogene. Sinteza organskih spojin iz anorganskih snovi se je začela s sintezo sečnine 1828 (F. Wöhler).
Dostopnost