Elam ([élam], grško Elymais [elimájs], latinsko Susiana [suziána]), gorata pokrajina v. od spodnjega toka Tigrisa, sredi 3. tl. pr. n. š. naseljena z ljudstvom kavkaškega in semitskega rodu (Elamci, Elamiti), z nekdanjim glavnim mestom Suza; zdaj iranska provinca Kuzistan.
Zgodovina: ok. 2300–2100 pr. n. š. je bil Elam priključen Akadu, pozneje deloma Uru (tretja dinastija), dokler ga niso (tik pred 2000) razdejali Elamci. Iz babilonske politike je Elamce izrinil šele Hamurabi. Ok. 1160 spet velik plenilni pohod (pod kraljem Šutrukom Nahuntejem I.) v Mezopotamijo; številna zgodovinska umetniška dela s silo odpeljana v Suzo (tam izkopana); Suzo je uničil Nebukadnezar I. ok. 1100. Po vnovičnem vzponu v 8. st. in bojih s Sanheribom je Elam 647/646 pr. n. š. osvojil Asurbanipal. Kir II. Veliki ga je pozneje priključil Perziji. Elamitska kultura je bila vedno bolj naklonjena babilonsko-asirski kot pa iranski.
Dostopnost