• Išči po:
Tajska (Prathet Thai ali Muang Thai, uradno ime Ratcha Anachak Thai, Kraljevina Tajska), prej Siam, država v jv. Aziji, meji na Mjanmar, Laos, Kambodžo in Malezijo.

časovni pas srednjeevropski čas + 6 ur
površina 513.115 km2, S–J 1700 km, V–Z do 800 km
prebivalstvo 61,8 mln., 120 preb./km2, letna rast 1,3 %, življenjska doba 69 let
glavno mesto Bangkok, 6,3 mln. preb., 2 m nad morjem, v delti Menama, 33 km pred njegovim izlivom v Tajski zaliv
upravna razdelitev 73 provinc (čangvat), razdeljenih v 576 okrožij
članstvo v organizacijah OZN (od 1946), ASEAN, APEC, Načrt iz Kolomba
uradni jezik tajski
denarna enota baht (oznaka THB)


Naravne razmere
Razprostira se med spodnjim tokom Salweena in srednjim tokom Mekonga. Na S in Z gorata pokrajina, gorske verige potekajo od S proti J in so nadaljevanje gorstev iz osrednje Azije, najvišji vrh Doi Inthanon (2595 m). Med gorskimi verigami so kotline in soteske porečja zgornjega toka Menama. Na V je značilna kotlinska pokrajina, ki jo odmaka Mekong. Na Z jo omejuje planota Khorat, onstran katere je rodovitna poplavna ravnica ob Menamu. Ta se pod Bangkokom izliva v Tajski zaliv. Na JV je na meji s Kambodžo Kardamonsko hribovje, severneje pa gorovje Dong Rak. Na J države, tj. v s. delu Malajskega polotoka, so stopničaste hribovske verige. Na sicer pretežno tropsko podnebje odločilno vpliva monsun, poleti je izrazito vlažno obdobje, temperaturno nihanje med letnimi časi pa je majhno (v Bangkoku je povprečna mesečna temperatura najhladnejšega in najtoplejšega meseca 25 °C in 30 °C). Na privetrni strani višjih območij pade ob jz. monsunu (maj–oktober) 1000–2000 mm padavin, na Malajskem polotoku ponekod tudi do 6000 mm. Zimski sv. monsun prinaša dež le v. obali Malajskega polotoka. Planota Khorat je izrazito sušna (ponekod le 300 mm padavin). Južno Tajsko v drugi polovici leta prizadevajo vrtinčasti viharji tajfuni. Nekdaj je skoraj 40 % površja pokrival tropski deževni gozd, predvsem na Malajskem polotoku in na obrobju Khorata. Danes je le še na strmih pobočjih in odmaknjenih višjih območjih, drugod je po predhodnem požigalništvu sekundarni gozd. Listnati monsunski gozd v notranjosti kljub sečnji še vedno zavzema kar dve tretjini gozdnih površin v državi. Ponekod so tudi bambusovi, tikovi in palmovi gozdni sestoji. Na planoti Khorat prevladujeta savana in sušni gozd, morsko obalo poraščajo mangrove. Za zaščito rastlin in živali so ustanovili narodni park Khao-Yai (1959) in več naravnih rezervatov.

Prebivalstvo
Poleg Tajcev (ali Siamcev) živijo na SV Laojci, na S pa Šani. Kitajcev je ok. 6 mln. (dobrih 10 %). Na J živi ok. 2 mln. Malajcev, na JV 1,5 mln. Kmerov. Na odmaknjenih gorskih območjih je še nekaj potomcev prvotnih ljudstev. Poselitev je zelo neenakomerna, najgosteje poseljena je ravnina ob Menamu, več kot 400 preb./km2. Poleg uradnega tajskega jezika je predvsem v gospodarstvu velikega pomena kitajščina. 95 % prebivalcev je budistov (prevladujejo teravadski budisti), Kitajci so delno konfucijanci, Malajci pa predvsem muslimani. Nekaj je tudi pripadnikov krščanskih ver, sikhov in hindujcev. Od 1921 je vpeljana splošna šestletna šolska obveznost. Delež nepismenih (7 % ljudi, starejših od 15 let) naj bi se v prihodnje še zmanjšal. V državi je 17 univerz in več tehničnih fakultet.

Državna ureditev
Po ustavi iz 1991 (spremenjeni 1992 in 1995) je Tajska ustavna monarhija. Voditelj države, vrhovni poveljnik oboroženih sil in tudi verski voditelj države je kralj. Dvodomni parlament, narodno skupščino, sestavljata predstavniški dom (393 poslancev) in senat (260 članov); izvoljeni so za štiri leta. Člani senata ne smejo biti člani strank. Najvišje pravosodno telo je vrhovno sodišče v Bangkoku. Splošna vojaška obveznost.

Gospodarstvo
Po skokovitem gospodarskem vzponu v 80. letih 20. st. se je Tajska znašla na prehodu iz države v razvoju v razvito industrializirano državo. Glavno gibalo razvoja je v izvoz usmerjena industrija. Hkrati je še vedno več kot polovica prebivalcev zaposlena v kmetijstvu, gozdarstvu in ribištvu, torej v primarnem sektorju. Tajska je ena izmed vodilnih svetovnih pridelovalk riža. Pomembno je še pridelovanje koruze, manioka, sladkornega trsta, zelenjave, sadja (predvsem banan in ananasa). V živinoreji so na prvem mestu delovne živali vodni bivoli in grbasto govedo, za meso pa prašiči in perutnina. V gozdarstvu je še vedno pomembna delovna žival slon. Za ohranitev gozdnega bogastva si oblasti prizadevajo omejiti še precej razširjeno požigalniško poljedelstvo. Tajska je tretja najpomembnejša svetovna proizvajalka naravnega kavčuka. Gospodarsko pomembna sta tudi sladkovodni in morski ribolov.
Tajska ima veliko rudno bogastvo in je ena vodilnih svetovnih dobaviteljic surovin; kopljejo že ok. 30 razl. mineralov. Energetski viri, predvsem rjavi premog in zemeljski plin (v Tajskem zalivu) zadoščajo le za kritje lastnih potreb. V industriji prevladujejo različne veje lahke in drobne predelovalne industrije, vezane predvsem na majhna podjetja. Pomembno je tudi predelovanje kmetijskih pridelkov. Največ deviznih prihodkov nedvomno ustvarja tekstilna industrija. Pomembne postajajo še proizvodnja umetnih vlaken, gumarska, avtomobilska, elektronska, kemijska in elektroindustrija ter industrija gradbenega materiala.
Proti glavnemu mestu usmerjeno prometno omrežje je v različnih delih države različno razvito. Cestno omrežje so v zadnjih letih sicer precej izboljšali, vendar je na goratih območjih še pomanjkljivo. Glavne železniške proge povezujejo Bangkok z mesti Chiang Mai in Nong Khai na S ter Hat Yai na J. Pomemben je tudi rečni promet, kar ok. 10.000 km plovnih poti po Menamu in številnih prekopih v njegovi poplavni ravnici. Bangkoško letališče spada med vodilna v jv. Aziji, za mednarodni zračni promet je urejeno še letališče v Chiang Maiu. Skokovit razvoj je doživel turizem. Posebno privlačni so svetišča, ostanki starih mest in prestolnica Bangkok s svojim znamenitim nočnim življenjem. Na morski obali na J so tudi izjemno privlačna kopališča.

podatki o gospodarstvu
BDP (2001) 123,6 mlr. USD, 2000 USD na prebivalca
delež po panogah (2001) kmetijstvo 11 %, industrija 40 %, storitvene dejavnosti 49 %
uvoz (2001, ocena) 62,3 mlr. USD
izvoz (2001, ocena) 65,3 mlr. USD
zadolženost v tujini (2001, ocena) 69,4 mlr. USD


Zgodovina
Sredi 13. st. je bila ustanovljena prva kraljevina s prestolnico Sukhotaj. Zavzemala je skoraj celotno današnje ozemlje države. Njen vpliv je oslabel ok. 1350 z ustanovitvijo kraljevine Ajutaja, ki je zavladala tudi nad kmerskim cesarstvom. V 17. st. je morala Ajutaja prepustiti določene koncesije Veliki Britaniji. 1767 jo je zasedel burmanski kralj Alaungpaja. Že kmalu so Burmance pregnali in pod vodstvom generala Paja Taka ustanovili novo kraljevino Siam. Njegov naslednik, general Phraja Čakri, je bil kot kralj Rama I. začetnik še danes vladajoče dinastije Čakri. Glavno mesto je postal Bangkok. Pod kraljem Ramo V. (1868–1910) so izpeljali obsežne spremembe (odpravili suženjstvo, uvedli z. davčni sistem in upravo). 1931 je z državnim udarom Siam postal ustavna monarhija. 1938 se je začelo obdobje vojaške diktature pod vodstvom maršala Luanga Phibuna Songrama, ki je državo (1939 preimenovano v Tajsko) popeljal v drugo svetovno vojno na strani Japoncev. 1946 so kralja A. Bhumibola okronali kot Ramo IX. Številnim vojaškim udarom in vladnim krizam je sledilo dolgotrajnejše obdobje demokratizacije in gospodarskega napredka. 1963 je na oblast prišel general Thanom Kittikachorn; tesno se je povezal z ZDA in velesili, ki se je zapletla v vietnamsko vojno, dal na voljo vojaška oporišča v državi. Po še dveh vojaških udarih je postal predsednik vlade general Kriangsak Chomanan. Po uvedbi nove ustave so 1978 ponovno izvedli splošne volitve. Pod Chomananovim naslednikom, Premom Tinsulanondom, je bila Tajska 1980–88 spet razmeroma stabilna. 1988 izvoljenega predsednika vlade Chatichaija Choonhavana so februarja 1991 z vojaškim udarom odstavili. Prehodna vlada pod vodstvom Ananda Panyarachuna se je lotila zmanjševanja državnega nadzora nad gospodarstvom in njegove liberalizacije. 1992, po zatrtju protestov prebivalcev, v katerih so zahtevali več demokracije, je Chuan Leekpai oblikoval novo vlado; 1995 jo je zamenjala nova vlada Banharna Silapa-arche, ki si je prizadevala zmanjšati vpliv vojske v politiki. Septembra 1996 je Banharna Silpa-archa zaradi obtožb o podkupljivosti in nesposobnosti odstopil; na volitvah novembra 1996 si je največ sedežev zagotovila stranka NAP (New Aspiration Party). Novo vlado je sestavil predsednik NAP, general Chavalit Yongchaiyudh. Januarja 1997 je parlament izvolil ustavodajno skupščino (99 članov), ki naj bi pripravila novo ustavo. Finančna kriza je 1997 Tajsko močno prizadela, predvsem revnejše sloje. Z obljubami o izboljšanju razmer je na volitvah januarja 2001 zmagal poslovnež Taksin Shinawatra. Spor s Kitajsko zaradi hidroelektrarn, ki jemljejo vodo Mekongu.

Sorodna gesla: Bangkok | Bhumibol, Aduljadey | Indokitajski polotok | Malajski polotok | T | Tajci


Vir: Veliki splošni leksikon - DZS d.d.

Komentiraj slovarski sestavek