ustava (konstitucija), v formalnem smislu najvišji splošni pravni akt, ki nosi ime ustava ali ustrezno drugo ime (ustavni zakon, temeljni zakon) in ga sprejme poseben ustavodajni organ (ustavodajna skupščina) ali pa zakonodajni organ po posebnem postopku (ustavnorevizijski postopek). V materialnem smislu pa je poleg ustave v formalnem smislu ustava tudi vsak drug zakon, ki ureja ustavno snov; glede na postopek sprejemanja ustave in na obličnost ločimo: trdne ustave (za sprejem oz. spremembo je predpisan strožji postopek kot za navadne zakone), gibke ustave (spremenijo se po istem postopku kot navadni zakoni) ter na pisane (izdane v enem ali več ustavnih aktih v pomenu formalne ustave) in nepisane ustave (ustavo sestavljajo različni zgodovinski viri in običajno pravo). Velika Britanija ima npr. nepisano ustavo, formalna ustava pa predpostavlja pisano in trdno ustavo; ustava RS iz 1991 je formalna, trdna in pisana. Ustava FLRJ (Federativne ljudske republike Jugoslavije) je bila prva ustava jugoslovanske federacije, ki jo je ustavodajna skupščina razglasila 31.1.1946 na skupni seji zvezne skupščine in skupščine narodov; spremenjena in dopolnjena je bila z ustavnim zakonom FLRJ 1953. Zamenjala jo je 7.4.1963 sprejeta ustava SFRJ, ki so jo 1974 nadomestili z novo ustavo (zadnje spremembe 1989). Ustava LRS (Ljudske republike Slovenije) je bila prva slovenska ustava, sprejeta 16.1.1947. Vse temeljne določbe in organizacijo oblasti (ljudska skupščina, prezidij, vlada) je povzela po ustavi FLRJ, 1953 je bila bistveno spremenjena z ustavnim zakonom, v celoti pa je bila nadomeščena 1963 z ustavo SRS (amandmaji 1967, 1969 in 1971). Zadnja ustava SRS je bila sprejeta 28.2.1974, 1981 amandmaji o uresničevanje kolektivnega dela in odgovornosti. Ustava Republike Slovenije je bila sprejeta 23.12.1991 (zadnje spremembe 2003), prvi osnutki pa so nastali na pobudo Nove revije.
Dostopnost