basileus [grško, ‘kralj’], v mikenskih besedilih (konec 2. tl. pr. n. š.) ime podrejenih lokalnih uradnikov (pasireu), v klasičnem starem veku ime grških kraljev, tudi označitev drugega arhonta v Atenah; potem označitev perzijskih in helenističnih, nato bizantinskih cesarjev.

Sorodna gesla: arhonti | bazilika | grška zgodovina


Vir: Veliki splošni leksikon - DZS d.d.

Komentiraj slovarski sestavek