pagoda [sanskrtsko-portugalsko],
1. splošno: stara označitev za figurice vzhodnoazijskih božanstev iz porcelana.

Sorodna gesla: nippes | porcelan
2. arhitektura: k indijski stupi dozidan budistični svetiščni stolp; okrogel, kvadraten ali štirikoten tloris, v j. in jv. Aziji večinoma zvonaste oblike kot dagoba, v Tibetu kot čorta, na Kitajskem in Japonskem z navzgor zoženimi nadstropji, vsako ima ločno ukrivljen nadstrešek; pagoda ni svetišče, ampak izključno relikviarij (npr. Budovi ali sveti spisi).

Sorodna gesla: čorta | dagoba | stupa | Šrilanka


Vir: Veliki splošni leksikon - DZS d.d.

Komentiraj slovarski sestavek