pagoda [sanskrtsko-portugalsko], 1. splošno:stara označitev za figurice vzhodnoazijskih božanstev iz porcelana.
Sorodna gesla: nippes | porcelan2. arhitektura:k indijski stupi dozidan budistični svetiščni stolp; okrogel, kvadraten ali štirikoten tloris, v j. in jv. Aziji večinoma zvonaste oblike kot dagoba, v Tibetu kot čorta, na Kitajskem in Japonskem z navzgor zoženimi nadstropji, vsako ima ločno ukrivljen nadstrešek; pagoda ni svetišče, ampak izključno relikviarij (npr. Budovi ali sveti spisi).