oploditev, 1. splošno:spojitev dveh (običajno) spolno različnih celic, posebno njunih (v splošnem) haploidnih jeder v diploidno zigotno jedro (zigota). Celici, ki se pri oploditvi spojita, sta lahko po videzu enaki in se ločita samo po fizioloških lastnostih (izogamija), npr. pri številnih bičkarjih; pri večini rastlin in pri vseh višjih živalih pa so ženske jajčne in moške semenske celice po velikosti različne (oogamija). Pri živalih nadalje razlikujemo notranjo oploditev v telesu samice po predhodnem parjenju in zunanjo oploditev zunaj telesa samice (npr. pri večini rib). Pri cvetnicah pride najprej do oprašitve (opraševanje).