afriška umetnost, najzgodnejši viri so jamske stenske risbe in slike po vsej Afriki, ki so jih od ok. 10.000 do 7000 pr. n. š. do novejšega obdobja ustvarjala lovska in pastirska ljudstva. Zaradi različnih slogov so še vedno kulturnozgodovinska uganka. Sani (Grmičarji) so do nedavnega še slikali na pečine in stene votlin in ustvarjali risbe. V zahodnoafriških kraljevinah (Ife, Benin, Jorubi in drugih razvitih kulturah) so bronaste, medeninaste, keramične in lesene skulpture dosegle izreden razcvet. Poleg upodabljanja božanstev je razširjena še dekorativna umetnost (poslikava orodja in hišnih sten).
Oblike V zahodni in srednji ter ponekod v vzhodni Afriki predstavljajo skulpture like prednikov, podobe božanstev in maske, portreti so redki. Pri saharskih in vzhodnoafriških živinorejcih in lovcih prevladujejo usnjeni izdelki. Po vsej Afriki so razširjena pletarstvo, lončarstvo in tkalstvo, ki se razlikujejo po tehnikah. Zidovi in stene kraljevih palač in shramb so okrašeni s poslikavami in reliefi.
Slogi Poleg naturalističnih portretov še abstraktne grafike in ornamentirani predmeti. Slogi se jasno razlikujejo po območjih: z. Sudan, z. in v. zgornjegvinejska obala, Kamerun, Kongo Brazzaville in v. Afrika.
Materiali Med kovinami je predvsem na islamskih območjih srebro spodrinilo od preroka prepovedano zlato. Tega predelujejo Ašanti, Agnijci in Bavlejci. V slikarstvu prevladujejo rdeča, bela in črna barva, v razvitih kulturah tudi indigo modra, zelena in rumena; barve so večinoma mineralnega, rastlinskega ali živalskega izvora.
Dostopnost