glog (Crataegus), beli trn, rod rožnic, posebej bogato zastopanih v Severni Ameriki (več sto vrst); grmi ali drevesa. V listnatih gozdovih in med grmovjem uspeva več samoniklih vrst; več kot 5 m visoki grmi s trni in belimi cvetovi v kobulastih latih; rdeče, mokaste »jagode« so botanično navidezni plodovi. Enovrati glog (Crataegus monogyna) ima globoko deljene tri- do petkrpaste, navadni glog (Crataegus laevigata) pa manj deljene liste. Številni križanci. Izvlečke iz korenin in cvetov navadnega gloga uporabljajo za zdravljenje težav v krvnem obtoku.
Les navadnega gloga je difuzno porozen, rdečkastobel, pogosto ima rjave pege, zelo trd, gost (ρ12 ≈ 800 kg/m3), žilav, težko se cepi. Les za kolarje in strugarje.

Sorodna gesla: rožnati glog | rožnice | trn


Vir: Veliki splošni leksikon - DZS d.d.

Komentiraj slovarski sestavek