impresionizem [latinsko-francosko], 1. likovna umetnost:slogovna smer v slikarstvu, ki se je ok. 1870 razvila v Franciji, impresionizem po sliki C. MonetaVtis, vzhajajoče sonce (Impression, soleil levant, 1872), prvotno slabšalna označitev. Člani skupine so bili mdr. A. Guillaumin, É. Manet, C. Pissarro, A. Sisley, E. Degas in A. Renoir. Impresionisti so zavrnili osiromašeno barvitost ateljejskega slikarstva in izumetničenega akademizma in se pod vplivom starejših slikarjev (F. Hals, D. Velásquez, F. de Goya) posvetili spremembam v naravi, igri ozračja in svetlobe. Površine in linije so zabrisane in posredovane v čistih barvnih prvinah, ki se v opazovalčevem očesu stapljajo v novo, niansirano celoto. Ta postopek je do skrajnosti razvil neoimpresionizem oz. pointilizem (G. Seurat, P. Signac). Impresionizem je kot skupinsko gibanje obstajal le kratek čas, saj so posamezni slikarji kmalu ubrali vsak svojo pot. – V Nemčiji so ob koncu 19. st. M. Liebermann, M. Slevogt, L. Corinth idr. razvili slog, soroden impresionizmu. – Predstavniki slovenskega impresionizma: I. Grohar, R. Jakopič, M. Jama, M. Sternen. – Impresionizem se je odrazil tudi v kiparstvu z modelacijo površine s svetlobo in senco, npr. pri A. Rodinu.
Dostopnost