lak, tekoča ali smolnata snov, s katero za zaščito ali olepšanje prevlečejo površino predmetov iz lesa, papirja, kovin, umetnih snovi, betona idr. Nanašajo jih s čopičem, brizganjem z brizgalno pištolo ali potapljanjem. Po lakiranju ostane na površini tanka, trdno oprijeta plast laka (film), ki je lahko prozorna (prozorni lak, lazurni lak) ali prekrivna (barvni lak), sijajna ali motna. Lak vsebujejo dve sestavini: 1. topilo (laneno olje, kitajsko lesno olje, terpentinovo olje, metanol, špirit, razl. estri, bencin, benzen, aceton, amilacetat idr.), ki pri sušenju izhlapi ali se zasmoli (lak iz olj); 2. nosilec laka, ki je lahko naravna (npr. šelak, kopali, kolofonija, asfalt) ali sintetična snov (npr. umetne smole, umetne snovi, klorkavčuk, derivati celuloze, npr. nitroceluloza in acetilna celuloza), pogosto vsebuje tudi mehčala in barvne pigmente (glazure).
Dostopnost