vzgoja, vsi vplivi odraslih na otroke oz. mladostnike, in sicer nenamerni (funkcionalna vzgoja, posnemanje vedenjskih vzorcev pri otrocih) in namerni (intencionalna vzgoja) z uporabo vzgojnih ukrepov in vzgojnih sredstev. Vzgoja se začne z otrokovim rojstvom in se najprej kaže v navadah hranjenja, nege in skrbi za dojenčka ter v odzivanju odraslih na razl. oblike njegovega izražanja; pri vsem pa je treba upoštevati, da so pogoj za vzgojni uspeh izrazi ljubezni in naklonjenosti ter upoštevanje otrokovih potreb. – V mnogih kulturah je vzgoja bila in je še razumljena predvsem kot discipliniranje in usmerjanje otroka s prisiljevanjem; v sodobnem času postaja za vzgojo bolj bistveno to, da mladim pomaga pri razvijanju telesnih, duševnih in moralnih sposobnosti, izobraževanju, kritičnem pridobivanju družbenih vrednot in norm (socializacija, akulturacija) ter samostojnem urejanju življenja v družbi in poklicu; ko so ti cilji doseženi, naj vzgoja ne bi bila več potrebna. Vzgoja je za človeka nujno potrebna zaradi nepopolnosti njegovih instinktov (v primerjavi z živalmi) in zaradi njegove velike sposobnosti za učenje; tako pozna vzgojo otrok vsaka kultura, vendar pa so vzgojni ideali razl.; povsod najdemo institucije, ki jim je vzgoja glavna ali najpomembnejša naloga (družina, šola, vzgojni zavodi idr.). V številnih sodobnih državah je pravica do vzgoje oz. vzgoja kot dolžnost ena temeljnih pravic, ki jih zagotavljajo ustava in zakoni; obširno so opredeljene tudi dolžnosti v zvezi z vzgojo otrok (skrb staršev, skrbnikov, učiteljev za otroka). Odgovornost za otroka se konča z njegovo polnoletnostjo. Vzgoja je izključno človekov fenomen, čeprav so oblike ravnanja podobne tudi pri postopkih z drugimi živimi bitji, vendar pa gre navadno pri tem le za razvijanje pogojnih refleksov (dresura), tega pa moderna predstava o vzgoji ne vključuje. V sodobni pedagogiki ni enotne teorije o tem, kako je vzgoja najuspešnejša. V 20. st. so bili opravljeni številni poskusi, posebej z različnimi oblikami vzgoje v kolektivu (»vzgoja za skupnost v skupnosti in s skupnostjo«; J. Dewey, A. S. Makarenko, antiavtoritarna vzgoja).
Dostopnost