brahman [brahmán],
1. religija: prvotno predvsem moč, navzoča v obredih in molitvenih obrazcih; od Upanišad naprej vse prevevajoči temelj bivanja, ki je sam izvzet iz nastajanja in minevanja; filozofska in religiozna raziskovanja hindujcev vseskozi določajo poskusi dojetja njegove skrivnosti.

Sorodna gesla: advaita | brahmanizem | indijska filozofija | kasta | om | tat tvam asi | Upanišade | vedanta | vedska religija
2. zgodovina: pripadnik najvišje kaste v indijski družbeni hierarhiji štirih kast, iz nje so prihajali duhovniki, pozneje pa tudi politiki, pesniki, učenjaki. Izjemni položaj brahmana je odpravila šele indijska ustava 1950.

Sorodna gesla: Atharvaveda


Vir: Veliki splošni leksikon - DZS d.d.

Komentiraj slovarski sestavek