brahman [brahmán], 1. religija:prvotno predvsem moč, navzoča v obredih in molitvenih obrazcih; od Upanišad naprej vse prevevajoči temelj bivanja, ki je sam izvzet iz nastajanja in minevanja; filozofska in religiozna raziskovanja hindujcev vseskozi določajo poskusi dojetja njegove skrivnosti.
Sorodna gesla: advaita | brahmanizem | indijska filozofija | kasta | om | tat tvam asi | Upanišade | vedanta | vedska religija2. zgodovina:pripadnik najvišje kaste v indijski družbeni hierarhiji štirih kast, iz nje so prihajali duhovniki, pozneje pa tudi politiki, pesniki, učenjaki. Izjemni položaj brahmana je odpravila šele indijska ustava 1950.