Shakespeare [šékspir], William, angleški pesnik, dramatik, igralec, *krščen 26.4.1564 Stratford-on-Avon, †23.4.1616 prav tam; oče John Shakespeare je bil premožen rokavičar, mati Mary, rojena Arden, posestnikova hči; po latinski šoli v Stratfordu se je, star 18 let, poročil z osem let starejšo Ann Hathaway in imel z njo tri otroke; 1592 se je prvič izkazal kot igralec in uspešen dramatik; kot solastnik gledališča Globe Theatre in pozneje gledališča Blackfriars obogatel; 1611 zapustil gledališče in v Stratfordu živel do smrti. – Njegovo ustvarjanje zajema verzni pesnitvi Venera in Adonis (Venus and Adonis, 1593) ter Ugrabitev Lukrecije (The Rape of Lucrece, 1594), sonete (Soneti, Sonnets, 1591–94; sl. 1965), zgodovinske drame (predvsem iz angleške zgodovine), tragedije, komedije in pravljične igre. Shakespearovo delo lahko razdelimo na štiri obdobja (datumi nastanka del so pogosto nezanesljivi); v prvem obdobju se je poskusil na razl. področjih: pod vplivom Th. Kyda srhljiva drama Titus Andronicus (1593), ljubezenska drama Romeo in Julija (Romeo and Juliet, 1594/95) ter drame, ki spominjajo na kraljevske drame Ch. Marlowa (Henrik VI., 1592, Rihard III., 1592); poleg tega še komedije v slogu J. LylyjaDva gospoda iz Verone (The Two Gentlemen of Verona, 1594/95), Komedija zmešnjav (The Comedy of Errors, 1592), Ljubezni trud zaman (Love's Labour's Lost, 1594), Ukročena trmoglavka (The Taming of the Shrew, 1593/94) in pravljična drama Sen kresne noči (A Midsummer-Night's Dream, 1595). Drugo obdobje zajema kraljevske drame Rihard II. (1595), Kralj John (1596), Henrik IV. (1597/98), komedije Beneški trgovec (The Merchant of Venice, 1596), Mnogo hrupa za nič (Much Ado about Nothing, 1598), Kakor vam drago (As You Like It, 1599) in Kar hočete (Twelfth Night, 1600). Globoko pesimistično tretje obdobje zajema tragedije Hamlet (Hamlet Prince of Denmark, 1600/01), Othello (1604/05), Macbeth (1606/07), Kralj Lear (1605/06); na temah iz Plutarha temeljijo velike drame Julij Cezar (1599), Antonij in Kleopatra (1607/08), Koriolan (1608–10) in Timon Atenski (1609). Pozni čas Shakespearovega ustvarjanja pomeni četrto obdobje z romanco Cymbeline (1609/10) ter pravljičnima igrama Zimska pravljica (The Winter's Tale, 1610/11) in Vihar (The Tempest, 1611/12) ter tragikomedijo Milo za drago (Measure for Measure, 1603/04). Dogajanje v Shakespearovih dramah nastaja iz zgodbe in likov, ne oziraje se na klasično enotnost literarnega časa, kraja in dogajanja; ne prevladuje usoda, ampak konflikt, utemeljen v človeku samem; tudi v fantastični igri komedij se skriva tragičen odnos, ki se razodeva v dialogih in besednih igrah o uganki bivanja. – O Shakespearovem avtorstvu so dolgo časa dvomili; menili so, da so njegov vsestranski talent, ki sega od nežne lirike do dramatičnega patosa, od najostrejše ironije do grobe komike, oblikovanje močnih likov in prave tragične doslednosti ter končno drznost njegovega slikovitega jezika lastnosti, ki so nezdružljive z njegovo domnevno pomanjkljivo izobrazbo; njegova dela so pripisovali F. Baconu, grofu Vereju Oxfordskemu in nazadnje Ch. Marlowu; danes je njegovo avtorstvo nesporno. Shakespearov vpliv je preživel zaprtje gledališča v času puritanizma in sega z nezmanjšano močjo v naš čas. – V slovenščini Zbrana dela (1969).
Dostopnost