kvadrofonija [latinsko-grško], elektroakustična reprodukcija zvoka (gramofon, magnetofon, radijski sprejemniki) prek štirih neodvisnih kanalov in štirih zvočnikov. V kinematografiji uporabljajo pravo kvadrofonijo, v zabavni elektroniki pa sta uporabljena dva prenosna kanala običajne stereofonije, iz katerih s frekvenčnimi filtri in faznimi korektorji nastane kvazikvadrofonski zvočni vtis.