liberalizem [latinsko liber, ‘svoboden’], svetovni nazor, ki se zavzema za zmanjšanje nadzora države ali drugih institucij nad individualno svobodo (pravna država, parlamentarizem). Cilj liberalizma: ob pomoči svobodno izvoljene zakonodajne oblasti in z nadzorovanjem izvršne oblasti onemogočiti odločanje države po njeni volji. Liberalizem je idejno izhajal iz racionalizma in razsvetljenstva 17. in 18. st. (J. Locke, C. de S. Montesquieu, J.-J. Rousseau). Najpomembneje se je izrazil v Angliji (od 17. st.) in severnoameriški ustavi (1776). Ta je razglasila temeljne človekove pravice posameznika, poudarila vezanost tako posameznika kot tudi državne izvršilne oblasti na zakonodajo, poleg tega pa utrdila nadzor nad vladajočo oblastjo. Pod vplivom individualizma je postal liberalizem v 19. st. še pomembnejši. Na gospodarsko-političnem področju je z liberalizmom povezana predstava o svobodni gospodarski dejavnosti, strah pred monopoli (A. Smith, D. Ricardo) itd. S širjenjem socialne krize kot posledice liberalistične gospodarske politike je novejši liberalizem svojo predstavo o nadzoru nad državo razširil na vse tiste institucije in organizacije, ki ogrožajo temeljne pravice posameznika; liberalizem se je zavzemal za versko strpnost in zahteval ločitev Cerkve od države. Z liberalizmom so posebno v Evropi povezane nacionalne ideje. Neoliberalizem v svobodnem tržnem gospodarstvu upošteva tudi socialne in ekološke vidike. V Sloveniji so od konca 18. st. izpovedovali svobodomiselne ideje ozki izobraženski krogi (mdr. F. Prešeren), širše so se razmahnili v revolucionarnem letu 1848, trajno pa po zadnji tretjini 19. st.: 1868 je začel izhajati liberalni časnik Slovenski narod, od 1872 so liberalni »mladoslovenci« samostojno nastopali na volitvah, po 1891/92 pa so se tudi organizacijsko povsem ločili od konservativnega katoliškega tabora. Vrednote liberalizma je zastopala Narodna napredna stranka (I. Tavčar, I. Hribar), med obema vojnama pa predvsem Jugoslovanska demokratska stranka (G. Žerjav, A. Kramer idr.) z dnevnikom Jutro, od osamosvojitve slovenske države pa najmočnejša politična stranka Liberalna demokracija Slovenije.
Dostopnost