vremenska napoved, izjava oz. zapis o pričakovanem razvoju vremena. Vremenske napovedi redno izdajajo vremenske službe. Zaradi gospodarske pomembnosti in nujnosti mednarodnega sodelovanja so te službe pod državnim nadzorom, njihovo delovanje pa koordinira Svetovna meteorološka organizacija (WMO). Razlikujemo zelo kratkoročne vremenske napovedi (napoved za obdobje do 12 ur), kratkoročne vremenske napovedi (obdobje do 36 ur), srednjeročne vremenske napovedi (napoved za obdobje do deset dni) in dolgoročne vremenske napovedi. Osnova za vremensko napoved je stanje vremena v določenem trenutku, ki obsega svetovno mersko in informacijsko mrežo. Pri tem poleg meritev na kopnem uporabljajo še podatke z meteoroloških ladij, radiosond, vremenskih radarjev in meteoroloških satelitov. Na podlagi tako ugotovljenega izhodiščnega stanja s fizikalnim modelom atmosfere z računalniki zračunajo prihodnje stanje atmosfere (numerična vremenska napoved). To, na t. i. prognostičnih kartah predstavljeno stanje, je osnova za vremensko napoved, seveda pri upoštevanju lokalnih vplivov določenega območja. Novejša spoznanja v povezavi z raziskavami kaosa kažejo, da časa veljavnosti vremenske napovedi s takšnim modelom ni mogoče podaljšati za več kot dva tedna. Da bi lahko srednjeročna vremenska napoved zajela deset dni, je 17 evropskih držav 1973 ustanovilo Evropski center za srednjeročne vremenske napovedi. Ta center ima največje in najsodobnejše računalnike. Za napovedi za daljše časovno obdobje obstajajo statistični modeli, ki omogočajo računanje verjetnosti dolgoročnega razvoja; ti so v praksi le malo uporabni, so pa s spoznanjem načelne omejitve napovedovanja z determinističnimi modeli postavili meje vremenski napovedi.
Dostopnost