ozvezdje (konstelacija), 1. astronomija:del neba s točno določenimi mejami, znotraj katerih ležijo tudi tiste svetle zvezde, ki so jih v davnini povezali v sliko bajeslovnega bitja, po katerem se ozvezdje imenuje; ozvezdje ni fizična tvorba, saj je oddaljenost posameznih zvezd v njem zelo različna; ozvezdja uporabljajo astronomi zaradi hitrejše orientacije na nebu. Po legi ločimo ozvezdja s. in j. nebesne poloble, ekvatorska ozvezdja, zodiakalna ozvezdja, po vidnosti pa poletna ozvezdja (npr. ozvezdje poletnega trikotnika) in zimska ozvezdja (npr. Orion). Ozvezdje j. nebesne poloble so poimenovali šele pomorščaki v 17. st. po predmetih, ki so jih uporabljali, medtem ko imajo imena svetlih zvezd arabski izvor. Točne meje ozvezdij so določili 1925 z mednarodnim dogovorom. Posamezne zvezde v ozvezdjih so označene (približno) po padajočih navideznih sijih z malimi grškimi črkami, malimi latiničnimi črkami ali arabskimi številkami in kratico latinskega imena ozvezdja (tri črke), npr. β Lyr, 36 Dra; včasih so zvezde označene po vrstnih številih v zvezdnih katalogih in oznaki kataloga (J. Bayer).
Dostopnost