paradoks [grško], trditev, ki nasprotuje splošnemu mnenju in velja za nerazumljivo; v logiki označitev za stavek, ki je sicer pravilno izpeljan iz konkretnih premis, vendar je protisloven. Za preprečevanje logičnih paradoksov sta A. N. Whitehead in B. Russell razvila teorijo logičnih tipov. S. Kierkegaard je pojem paradoksa uporabil za izražanje neskončne razdalje med svetom in transcendentnim Bogom.

Sorodna gesla: hidrostatični paradoks | Kierkegaard, Søren | paradoksen | Russell, Bertrand | Whitehead, Alfred North


Vir: Veliki splošni leksikon - DZS d.d.

Komentiraj slovarski sestavek