generalštab, v prusko vojsko sta ga uvedla G. J. D. von Scharnhorst in A. von Gneisenau. Pozneje in do 1918 je bil veliki generalštab najvišji organ kopenske vojske med vojno, podrejen le cesarju. Danes imajo generalštabe vse armade in so navadno organi obrambnega ministrstva ali vrhovnega poveljništva za operativne in načrtne akcije pri ustanavljanju, pripravi in uporabi oboroženih sil. V miru oblikuje in izdela zasnovo obrambe države, vojni načrt, vojaško in vojno doktrino in strategijo, načrtuje razvoj in organizacijo mobilizacijske in bojne pripravljenosti, usklajuje razvoj infrastrukture in ureditve ozemlja za bojno delovanje idr. Med vojno štab vrhovnega poveljništva. Spremlja in preučuje razmere na bojišču, pripravlja odločitve (načrte, ukaze in navodila) za operacije, bojno delovanje, nadzira uresničevanje navodil vrhovnega poveljništva ter analizira vojne in bojne izkušnje na podlagi vojne doktrine, pri organizaciji poveljevanja in bojnega delovanja itd. Organizacija in pristojnosti generalštaba so odvisne od družbenopolitičnega sistema, strukture, velikosti in namena oboroženih sil, geostrateškega položaja itd. V nekaterih armadah (ZDA, Velika Britanija, Francija, Italija) imajo poleg skupnega generalštaba (za oborožene sile v celoti) še posebne generalštabe vej (kopenske vojske, vojne mornarice in vojnega letalstva). V NOB je funkcije generalštaba opravljal vrhovni štab NOV in POJ; 1.3.1945 se je preimenoval v generalštab, po ustanovitvi druge komponente oboroženih sil, teritorialne obrambe, pa v generalštab oboroženih sil SFRJ. V Sloveniji je generalštab organ ministrstva za obrambo in najvišji strokovni vojaški organ; opravlja vojaškostrokovne naloge, ki se nanašajo na razvoj, načrtovanje, organizacijo, usposabljanje in delovanje slovenske vojske.
Dostopnost