Termania - Veliki splošni leksikon

Džibuti (uradno ime Gumhūriyya Gībūtī [arabsko], République de Djibouti [francosko], Republika Džibuti), majhna država v sv. Afriki, v zaledju Adenskega zaliva; meji z Eritrejo, Etiopijo in Somalijo.

časovni pas	srednjeevropski čas + 2 uri
površina	23.200 km2, S–J 200 km, V–Z 170 km
prebivalstvo	629.000, 27 preb./km2, letna rast 4,1 %, življenjska doba 48 let
glavno mesto	Džibuti, 353.000 preb., na južni obali zaliva Tadjourah, zatoka Adenskega zaliva
upravna razdelitev	4 okrožja (mesto Džibuti, Dikhil, 'Ali Sahih in Tadjourah s podokrožjem Obock)
članstvo v organizacijah	OZN (od 1977), AU, Arabska liga, AKP, OIC
uradni jezik	arabski in francoski; kot krajevna jezika tudi kušitska jezika Afarov in Isov
denarna enota	frank (oznaka DJF)

Naravne razmere
Puščavska pokrajina ob morski ožini med Rdečim morjem in Adenskim zalivom zavzema del nerodovitnega Danakila. Od osrednje udorine (v depresiji ob jezeru Assal do 155 m pod morjem) se površje terasasto vzpenja do 1300 m visoke planote iz bazalta in peščenjakov. Najvišja vzpetina v državi je ognjenik Musa Ali na S, na meji z Etiopijo, visok 2063 m. Džibuti sodi med najbolj vroče države na svetu. Zaradi velike zračne vlage je predvsem v nižavju ob obali soparno. Povprečna mesečna temperatura je 26–36 °C, pogosto pa se temperatura vzpne tudi več kot 50 °C. V povprečju pade na leto komaj 130 mm dežja. Rastlinstvo je skromno, prevladuje savana s trnastim grmičevjem. Na hribovitih območjih so tudi svetli gozdovi; v njih rastejo brinje, klek, akacije in figovci.

Prebivalstvo
Tam živita predvsem dve skupini prebivalcev, Afari (Danakili), predvsem na S in Z, in Isi (Severni Somalci), predvsem na J države. Že od nekdaj pa med njima tlijo napetosti. Poleg prebivalcev obeh glavnih skupin tam živijo še Evropejci (Francozi) in Arabci (prevladujejo Jemenci). Velika obremenitev za to malo državo so begunci iz Etiopije in Somalije. Približno polovica vseh ljudi živi v glavnem mestu. Prebivalci Džibutija so predvsem sunitski muslimani. Izobraževalni sistem še vedno ni dovolj dobro razvit. Kar 90 % odraslih ljudi je nepismenih.

Državna ureditev
Džibuti je predsedniška republika, organizirana po zgledu Francije. Predsednik republike je izvoljen za šest let, in sicer na neposrednih volitvah. Ima široka pooblastila. Vladne posle opravlja ministrski svet, za svoje delo pa je odgovoren predsedniku. Enodomni parlament, narodno skupščino, sestavlja 65 za pet let izvoljenih poslancev. V pripravi je nova ustava. Z njo naj bi uvedli večstrankarski sistem. Pravosodni sistem temelji na islamskem pravu.

Gospodarstvo
Težišče gospodarstva države je v glavnem mestu; pristanišče v mestu (od 1961 svobodno pristanišče) ima tradicionalno pomembno vlogo v trgovini in pomorskem prometu. Posebno pomembno je kot tranzitno pristanišče za etiopsko trgovino. Od tod je speljana tudi železnica proti Adis Abebi. Mesto se je kot sedež številnih tujih bank razvilo v pomembno vzhodnoafriško finančno središče, vendar je še vedno odvisno tudi od tuje pomoči. Za poljedelstvo in sadjarstvo je uporabno le 0,5 % celotne površine države (zelenjava, datlji, kava). Mnogi Afari in Isi se še vedno preživljajo kot nomadski živinorejci (ovce, koze in govedo). Pridobivajo tudi nekaj soli. Vse pomembnejši vir energije so geotermalni vrelci. Razvita je drobna predelovalna industrija. Cestno omrežje je predvsem v notranjosti pomanjkljivo. Mednarodno letališče je v bližini glavnega mesta.

podatki o gospodarstvu
BDP (2001)	535 mln. USD, 850 USD na prebivalca
delež po panogah (2001, ocena)	kmetijstvo 3 %, industrija 10 %, storitvene dejavnosti 87 %
uvoz (1999, ocena)	440 mln. USD
izvoz (1999, ocena)	260 mln. USD
zadolženost v tujini (2002, ocena)	366 mln. USD

Zgodovina
Današnje ozemlje Džibutija je 1862 pridobila Francija, 1896 pa ga je razglasila za kolonijo Francoska Somalija. 1946 je postalo francosko čezmorsko ozemlje. 1967 se je preimenovalo v Francosko ozemlje Afarov in Isov. 1972 je Francija temu ozemlju zagotovila avtonomijo, 1977 pa je država postala neodvisna. Predsednik države H. Gouled Aptidon je skušal umiriti etnična nasprotja med Afari in Isi z ustanovitvijo enodomnega parlamenta. Ker so v vladnih službah in vojski prevladovali Isi, je izbruhnila prava državljanska vojna. Z vojaškim posegom se je vmešala Francija in novembra 1991 je bilo sklenjeno premirje. Septembra 1992 je bil izveden referendum o novi ustavi; večina se je odločila za uvedbo večstrankarskega sistema. Na volitvah 8.12.1992 je sodelovala le ena opozicijska stranka. Zmagala je vladajoča stranka, Ljudsko gibanje za napredek, in dobila vse sedeže v parlamentu. Opozicija je izid volitev razglasila za volilno prevaro. Mirovni sporazum so podpisali 1994. 2000 je dolgoletnega predsednika Gouled Aptidona zamenjal Ismael Omar Guelleh. 2003 nemiri ob izgonu okoli 100.000 ilegalnih priseljencev iz Etiopije in Somalije.

Sorodna gesla: Afari | Danakil | Džibuti | Francosko ozemlje Afarov in Isov | Gouled Aptidon, Hassan | Somalija | Somalija

Vir: Veliki splošni leksikon - DZS d.d.

Komentiraj slovarski sestavek