Janez Ljubljanski (latinsko Johannes de Laybaco), slikar, izpričan v obdobju 1443–59; sin in učenec Friderika Beljaškega in tudi njegov sodelavec, ljubljanski meščan od ok. 1440. Na Kranjsko je posredoval pozni internacionalni gotski slog, prežet s severnjaškimi (češkimi) in italijanskimi vplivi; svoje poslikave prezbiterijev prilagodil ikonografskemu konceptu t. i. kranjskega prezbiterija; delal zlasti po naročilu stiškega samostana.
Dela: signirane in datirane freske na fasadi in v cerkvi sv. Nikolaja na Visokem pod Kureščkom (1443), datirane in signirane freske v podružnični cerkvi Marijinega Vnebovzetja na Muljavi (1456), freske z avtoportretom v listni maski na oboku cerkve na Kamnem Vrhu pri Ambrusu (1459). Samostojno je slikal v samostanu v Stični, Metnaju in Mačkovcu pri Dvoru, skupaj s člani delavnice pa v Troščinah in v podružnični cerkvi sv. Nikolaja v Žužemberku. Blizu njegove delavnice so tudi freske v župnijski cerkvi sv. Mihaela v Mengšu (ok. 1460) in freska Sveta Nedelja na vhodni fasadi romarske cerkve v Crngrobu (ok. 1460).
Dostopnost