najlon (Nylon®), najlonska vlakna, vlakna 66, svetlikajoča se kemična vlakna iz poliamidov; 1932 jih je iznašel ameriški kemik W. H. Carothers (1896–1937). Vlakna so pri majhnih obremenitvah prožna in upogljiva, proti trganju pa so odporna kot jeklo. Lahko se jih barva in zelo tanko prede (0,2 deniera). Najlon se komajda krči, je skoraj popolnoma odporen proti alkalijam, bencinu, benzenu, petroleju in etru, poškodujejo ga lahko plesen, molji in bakterije. Gostota 1,14 g/cm3, tališče 264 °C (temperatura pranja 40–50 °C).
Najlon izdelujejo iz taline heksametilendiamina in adipinske kisline, ki pri 200–300 °C kondenzira (polikondenzacija) v makromolekularne poliamide z molekulsko maso več kot 10.000. Talino stiskajo skozi tanke predilne šobe v vlakna, ki se na zraku strdijo; njihove lastnosti so odvisne od stopnje kondenzacije n. Najlon se uporablja predvsem za nogavice, tekstilne izdelke vseh vrst, sukanec, ščetke, vrvi, cevi, plastifikacijo papirja, kirurški sukanec idr.

Sorodna gesla: adipinska kislina | cikloheksanol | denier | furfural | heksametilendiamin | kemična vlakna | kopolimerizacija | makromolekule | perlon | poliamidi | polikaprolaktam | polikondenzacija | predenje | šarmez | umetne snovi


Vir: Veliki splošni leksikon - DZS d.d.

Komentiraj slovarski sestavek