kompas, naprava za določanje smeri neba. V magnetnem kompasu se vodoravna vrtljiva magnetna igla vrti v smeri zemeljskega magnetnega polja, ki poteka približno v smeri sever–jug. Razliko med njima podaja kot deklinacije. V letalih in ladjah je kompas obešen s kardanskim obesom, magnetna igla pa plava v dušilni tekočini. Železni predmeti vozila vplivajo na vedenje kompasa, zato njihovo magnetno polje izničijo (kompenzacija). Navigacijo z magnetnim kompasom so poznali že v starem veku, v Evropi pa vsaj od 1190. Nemagnetni kompasi delujejo neodvisno od magnetnega polja Zemlje (žirokompas, radijski kompas).

Sorodna gesla: busola | deklinacija | deviacija | geološki kompas | kardanski obes | kompenzacija | letalska merilna tehnika | navigacija | radijski kompas | vetrovnica | VOR | zemeljsko magnetno polje | žirokompas


Vir: Veliki splošni leksikon - DZS d.d.

Komentiraj slovarski sestavek