plemenitenje tekstilij, dodelava tekstilij, da postanejo primerne za prodajo in uporabo; pri tem jih polepšajo, določene lastnosti poudarijo, druge pa prikrijejo. Glavni postopki plemenitenja tekstilij so: 1. pranje in beljenje, ki sta pogosto pogoj za nadaljnje delovne operacije; tu se odstranijo tudi škrobilna sredstva (škrobljenje); 2. barvanje (barvalne tehnike) in tiskanje (tiskanje tekstilij); 3. nadaljnja dodelava (tudi apretura): impregnacija ali drugačna kemična in fizikalna obdelava blaga, npr. mitiniranje (zaščita volne pred molji z mitinom, Eulanom®), hidrofobiranje (za vodo neprepustno apretiranje), dekatiranje in sanforiziranje za preprečevanje poznejšega krčenja, nanašanje polnilnih apretur (posebej na bombaž) za polnejši otip; eno- ali obojestransko plastenje z raznimi snovmi (posebej gumiranje, tj. nanašanje kavčuka ali različnih umetnih snovi), kosmičenje (elektrostatično nanašanje sintetičnih vlaken). Zlasti lesk povečajo kalandriranje, mercerizacija, stiskanje, monganje, likanje itd.; za zmanjšanje toplotne prevodnosti sta valjanje (samo pri volnenem blagu) in kosmatenje (nakosmatenje površine); za lepši, enakomernejši videz sta striženje in smojenje (odstranjevanje štrlečih vlakenc s plamenom). Posebni postopki so karbonizacija pri volni, obtežitev svile, kotoniziranje pri odpadnih stebelnih vlaknih, da jih je mogoče presti skupaj z bombažem; tekstilijam iz sintetičnih vlaken pa s kratkotrajnim segrevanjem stabilizirajo dimenzije in obliko (termofiksiranje). K plemenitenju tekstilij v širšem pomenu sodijo tudi odstranjevanje vozlov iz tkanin, popravljanje napak, označevanje preostalih napak, končno pregledovanje in etiketiranje. Najpomembnejše je plemenitenje tekstilij pri bombažnem in volnenem blagu.
Dostopnost