kolaboracija [latinsko collaborare],
1. splošno: označitev za skupno delo, sodelovanje.
2. zgodovina: kolaboracionizem, prostovoljno aktivno sodelovanje s sovražnimi okupacijskimi oblastmi, kvizlinštvo (V. Quisling); pojav in označitev sta se razširila v drugi svetovni vojni. Kolaboracija je upravna, vojaška, ekonomska, politična, ideološka, kulturna ipd.; po koncu vojne so jo v številnih osvobojenih deželah ostro kaznovali – tudi brez sojenja. – V Sloveniji se je kolaboracija v drugi svetovni vojni razmahnila zlasti v t. i. Ljubljanski pokrajini pod italijansko zasedbo, in sicer po oboroženi vstaji in z njo povezanem razmahu revolucionarnega nasilja.

Sorodna gesla: bela garda | četniki | domobranstvo | Quisling, Vidkun


Vir: Veliki splošni leksikon - DZS d.d.

Komentiraj slovarski sestavek