ekvivalenca [latinsko, ‘enakovrednost’],
1. fizika: zakoni o masi:
1. zakon o ekvivalenci mase pravi, da je masa pri gravitaciji enaka kot masa pri vztrajnosti. Eksperimentalno potrdil J. Eötvös;
2. ekvivalenca mase in energije se pojavlja v splošni relativnostni teoriji A. Einsteina. Zagotavlja, da sta obe količini le pojavni obliki iste fizikalne količine in medsebojno spremenljivi. Po Einsteinu velja zveza E = m · c2, kjer je c svetlobna hitrost;
3. Einsteinova ekvivalenca pravi, da se energijska izmenjava med svetlobo in materijo pri absorpciji vedno dogaja kvantnomehansko in posamezni foton odda vso svojo energijo ali le njen del vedno le enemu atomu ali molekuli (zakon o kvantni ekvivalenci).

Sorodna gesla: absorpcija | anihilacija para | Einstein, Albert | ekvivalent | Eötvös, József | Faraday, Michael | foton | jedrska fizika | masni defekt | naravni zakoni | relativnostna teorija | svetlobna hitrost | zakon o kvantni ekvivalenci
2. kemija: ekvivalentna masa, utežno razmerje med vodikom in drugimi elementi pri kemijskih reakcijah in v spojinah. To je določitev relativne atomske mase glede na vodik. Kadar pa se elementi vežejo v spojine, imajo razl. valence; takrat se ekvivalenca nanaša na skupino atomov. Gramekvivalent je ekvivalentna masa v gramih.

Sorodna gesla: normalna raztopina | valenca
3. matematika: 1) pojem v logiki: ekvivalentni sta izjavi, ki sta obe hkrati pravilni ali nepravilni. 2) v teoriji množic relacija, glede na katero dana množica elementov razpade na ekvivalenčne razrede. To so podmnožice vseh med seboj enakovrednih elementov.

Sorodna gesla: logika | razred | teorija množic
4. ekonomija: teorija ekvivalence.


Vir: Veliki splošni leksikon - DZS d.d.

Komentiraj slovarski sestavek