Streptococcus (streptokoki), rod po Gramu pozitivnih fakultativnih ali anaerobnih, navadno negibljivih oblastih bakterij, ki se nizajo v verižice. Pri presnovi nastaja mlečna kislina. Večino streptokokov lahko uvrstimo glede na polisaharide v celični steni z Lancefieldino metodo precipitacije v serološke skupine od A do P. Nekatere vrste streptokokov so komensalne, naseljujejo kožo in sluznice prebavil, dihal in sečil človeka in živali. Druge so patogene, izločajo razl. strupe, npr. streptolizine, pirogeni in eritrogeni toksin. Nekatere vrste so saprofiti in so zlasti v mleku. Nekaj vrst je pomembnih pri pripravi mlečnih izdelkov. Tipska vrsta je Streptococcus pyogenes, ki je betahemolitičen in od vseh streptokoknih vrst najbolj patogen. Povzroča angino, šen, škrlatinko, poporodno mrzlico, revmatsko vročico in druge okužbe. Po Lancefieldini klasifikaciji spada v skupino A. Streptococcus agalactiae (skupina B po Lancefieldovi) povzroča okužbe pri novorojenčkih in goveji mastitis. Subakutni bakterijski endokarditis povzročajo Streptococcus viridans (Streptococcus mitis, Streptococcus sanguis), Streptococcus salivarius in Streptococcus faecalis. Streptococcus lactis in Streptococcus cremoris sta v mlečnih izdelkih. Streptococcus pneumoniae je povzročitelj lobarne pljučnice.

Sorodna gesla: antistreptolizini | bakterije | erizipel | flegmona | fokus | gniloba | gnoj | hemoliza | kužna presušitev vimena | nisin | penicilinaza | pljučnica | pnevmokok | precipitini | saprofiti | smolika | srednje uho | streptolizin | škrlatinka | termorezistentni mikroorganizmi | tonzilitis


Vir: Veliki splošni leksikon - DZS d.d.

Komentiraj slovarski sestavek