Bergson [berksón], Henri, francoski filozof, *18.10.1859 Pariz, †4.1.1941 prav tam; glavni zagovornik filozofije življenja. V središču njegove filozofije je pojem časa. V nasprotju z mehanicističnim razumevanjem časa v modernem naravoslovju poudarjal subjektivno doživljan čas kot kvalitativno določeno doživljajsko enoto (trajanje), ki jo je mogoče dojeti le intuitivno, z vživljanjem v tok dogajanja. V navezavi na biologijo je življenje razumel kot življenjski zagon (élan vital); zanj sta v nasprotju z inercijo materije značilni nenehna ustvarjalnost in spontanost. Njegova na determinizmu temelječa teorija je pomembna tudi za raziskave humorja; 1927 Nobelova nagrada za književnost.

Dela: Esej o neposrednih podatkih zavesti (Essai sur les données immédiates de la conscience, 1889), Materija in spomin (Matière et mémoire, 1896), Esej o smehu (Le rire, 1900; sl. 1977), Ustvarjalna evolucija (L'évolution créatrice, 1907; sl. 1983), Dva vira morale in religije (Les deux sources de la morale et de la religion, 1932).

Sorodna gesla: Benda, Julien | Blondel, Maurice | filozofija življenja | francoska filozofija | Le Roy, Édouard | Maine de Biran, François Pierre | Ortega y Gasset, José | Proust, Marcel | Rolland, Romain | Sorel, Georges


Vir: Veliki splošni leksikon - DZS d.d.

Komentiraj slovarski sestavek