verzologija (metrika, meroslovje, stihoslovje), nauk o sestavljanju verza iz njegovih najmanjših ritmičnih enot, stopic, po metričnih zakonih, prevzetih iz antike, ki določajo število zlogov in pravila naglaševanja. Za grško in latinsko pesništvo v klasični dobi je značilen kvantitativni verz; verzologija germanskih in slovanskih jezikov na podlagi naravnega jezikovnega ritma razlikuje med naglašenimi in nenaglašenimi zlogi (arza oz. teza; akcentuacijski verz). Verzologija loči med pravilnim in nepravilnim sklepom verza in deli verzne oblike po številu naglasov. V pravilno realiziranem verzu ustreza zaporedje arze (–) in teze (◡) enemu izmed temeljnih vzorcev, kot so jamb (◡ –), trohej (– ◡), daktil (– ◡ ◡) ali anapest (◡ ◡ –). Prosta realizacija verzov v starogermanskem verzu (aliteracijski verz), v knitelverzu poznega srednjega veka, v svobodnih ritmih. Primera za pravilno realizacijo verza morda za klasično nemško dramatiko značilni blankverz in za francoski klasični obvezni aleksandrinec. – Druga pomembna strukturna prvina je rima. Še v novem veku pogosta oblika »nečiste« končne rime asonanca (samoglasniški stik). Poleg končne rime velja iz starogermanskega pesništva izvirajoča aliteracija ali stabreim večinoma za enakovredno obliko rime. Tesno povezan z vlogo rime kot vezi med verzi je iztek verza ali kadenca, ločimo okrnjeno kadenco ali moško rimo ter polno kadenco ali žensko rimo. Zveza več enako grajenih verzov, kitica, se loči po realizaciji in številu verzov (npr. dvodelni elegični distih, trivrstična tercina, štirivrstična ljudska kitica) ter po razporedu rim (npr. vzorec parol-rim – ponavljajočih se besed – pri sestini: 1. kitica: abcčde; 2. kitica: eadbcč; 3. kitica: čecabd itd.). – Pomembna strukturna prvina verzologije je verzni ritem, tj. individualna razgibanost verza, ki jo določajo tempo govora, cezure, premori, tesnejša povezava med enakimi stopicami (v germanskih jezikih z glavnim in stranskim naglasom; dipodija); verzni ritem se lahko ujema z metričnim vzorcem, ni pa to nujno; vzpostavlja vezi med oblikovnimi in vsebinskimi kategorijami.
Dostopnost