makija [italijansko macchie, francosko maquis, iz korziškega mucchio, ‘brškin’], 1. botanika:sredozemska združba grmičevja, ki ne presega višine 4 m; sestavljajo jo predvsem zimzelene vrste, npr. visoka resa, jagodičnica, mirta, rujevina (pistacija), rdečeplodni brin, judeževec, trnate vrste mlečkov, kaduljevolistni brškin, sivka, žumara, materina dušica (timijan), rožmarin. Uspeva na višje ležečih obalnih območjih z. Sredozemlja; nastane iz vednozelenega gozda (zaradi delovanja človeka; požiganje, izsekavanje). Na bolj suhih, še višje ležečih območjih psevdomakija. Zanjo značilne rastline so pušpan, lovor, nizkorasla palma; na kraškem svetu Balkana uspeva šibljak, združba, za katero sta značilna granatno jabolko in ruj.