kvasovke (Saccharomycetales), glive kvasovke, kvasne glivice, kvasnice, mikroskopsko majhne, večinoma enocelične zaprtotrosnice, ki se razmnožujejo predvsem z brstenjem; v okolju brez kisika pridobivajo potrebno energijo z vrenjem. Razlikujemo prave kvasovke, pri katerih poznamo spolni (tvorba askospor; spore) in nespolni (brstenje celic, redkeje cepitev) način razmnoževanja (npr. Debaryomyces, Hanseniaspora, Hansenula, Pichia, Saccharomyces), in neprave kvasovke, pri katerih poznamo samo nespolni način razmnoževanja (npr. Rhodotorula, Torulopsis). Gospodarsko pomembni: vinske kvasovke (Saccharomyces cerevisiae var. elipsoideus), pivske kvasovke zgornjega vrenja (Saccharomyces cerevisiae), pivske kvasovke spodnjega vrenja (Saccharomyces uvarum var. carlbergensis); iz zgoščene kulture pivskih kvasovk zgornjega vrenja pridobivajo pekovski kvas za vzhajanje testa. V nasprotju z divjimi kvasovkami pravimo tem tudi žlahtne kvasovke. K divjim kvasovkam sodijo tudi kandide, ki jih uporabljajo pri pridobivanju beljakovin. Nekatere kvasovke povzročajo mikoze pri človeku in živalih.