regulator, naprava, ki na izbrano količino vpliva tako, da ta ohranja določeno vrednost ali se spreminja glede na vnaprej določene zahteve. Sestavljajo ga trije sklopi: 1. merilni sklop s tipalom, zaznavalom oz. senzorjem opazuje dejansko vrednost izhodne (regulirane) količine; 2. primerjalnik oz. komparator meri odmike dejanske vrednosti od imenske, nastavljene oz. zaželene vrednosti in na osnovi primerjave oblikuje ustrezen podatek, signal ali ukaz; 3. aktuator, efektor oz. sklop, ki vpliva na dejansko vrednost oz. jo ustrezno popravlja. Po izvedbi se regulatorji zelo razlikujejo med seboj: a) preprost dvotočkovni regulator (npr. regulator temperature pri likalniku, električni plošči, grelniku vode) tipa temperaturo, jo z bimetalom spremeni v mehansko silo, to pa primerja s silo, ki jo nastavimo z gumbom. Če je temperatura previsoka, bimetal razklene stikalo in plošča se začne ohlajati, v nasprotnem primeru pa je stikalo sklenjeno in se plošča ogreva. Takšen regulator uporablja samo ukaza za ‘izklop’ in ‘vklop’; b) zahtevnejši regulatorji merijo zvezno količino na izhodu (npr. pretok vode, hitrost vozila, električno napetost) in se prek povratnega sklopa odzivajo na vsako spremembo. Če se npr. pretok vode nekoliko zmanjša (zaradi motnje v cevi), ga regulator z odpiranjem ventila povečuje, dokler ne doseže zaželene vrednosti; c) zapleteni regulatorji hkrati spremljajo več količin, merijo motnje in ocenjujejo, kakšne bodo posledice. Z ustreznimi ocenami lahko na regulacijski krog in izhodno količino vplivajo, še preden se ta v resnici spremeni. Od vrste regulatorja je zelo odvisna kakovost regulacije, tj. relativno odstopanje dejanske vrednosti od zaželene.
Dostopnost