struna, tanka nit iz črevesa živali, jekla ali umetnih snovi za strunska glasbila. Vpeta je med napenjalke. Pri premiku iz mirovanja (s trzanjem, potegom, udarjanjem ali potegi z lokom) zaniha (po dolgem ali počez); pri tem odda zvok, resonator pa ga ojači. Frekvenca nihanja je odvisna od napetosti, dolžine in mase na dolžinsko enoto; da bi znižali frekvenco, jo ovijejo s težko (npr. bakreno) žico. – Uporablja se tudi za mreže na teniških loparjih.