pomorstvo, dejavnosti v zvezi s plovbo po morju in izkoriščanjem morskega bogastva, pogovorno tudi navtika. Ohranjeni so dokazi, da je bilo pomorstvo razvito ob slovenski obali že v mlajši kameni dobi; prebivalci Istre Liburni in Histri so že pluli ob obeh obalah Jadranskega morja; pomorstvo je ohranilo svoj pomen v antiki in zgodnjem srednjem veku, posebej pa z uveljavitvijo Benetk v 9. st.: Koper in Piran sta bili pomembni beneški pristanišči; znano je, da so obstajali slovenski ladjarji in trgovci že v 14. st. – tudi na Reki. Od 1382 habsburški Trst je v drugi polovici 15. st. začel ogrožati Benetke; v 16. st. sta mesto prizadela razvoj trgovanja prek Atlantika in svobodna plovba po Jadranu od 1717. Trst in Reka sta od tedaj svobodni pristanišči; habsburške pomorske proge so segle do z. Evrope, ni pa uspel poskus prodora v svetovna morja. V Trstu so preskušali prve parnike z bočnimi pogonskimi kolesi (1818) in vijačni pogon J. Ressla (1829). Trst je bil pred prvo svetovno vojno tretje največje pristanišče v Sredozemlju ter največje slovensko mesto; pritegovalo je precej slovenskih ladjarjev, pa tudi velik del slovenskih dežel navezalo na pomorstvo. Z novimi državnimi mejami (po 1918) je postal italijansko obrobno pristanišče, slovensko pomorstvo pa se je preusmerilo v Sušak. Nove mejnike za slovensko pomorstvo so pomenili: 1954 (ob dokončni vključitvi koprskega primorja v Slovenijo) ustanovitev Splošne plovbe Piran in Luke Koper (zdaj zaostaja le za Benetkami), 1960 ustanovitev višje pomorske šole v Piranu (od 1962 v Portorožu), 1967 železniška povezava Kopra in graditev avtoceste do Obale.
Dostopnost