kopel, 1. splošno:ob telesni čistoči v številnih religioznih praksah tudi simbol duhovne čistosti (npr. krst v reki Jordan, ritualna kopel v indijskih svetih rekah). Kopel je imela poseben kulturni pomen že pri antičnih ljudstvih. Za največje razkošje pri kopanju je poskrbel pozni Rim. Terme, mogočne stavbe, ki so jih cesarji (Trajan, Karakala, Konstantin) dali zgraditi za ljudstvo, so lahko sprejele na tisoče obiskovalcev. V srednjem veku se je (najverjetneje) pod rimskim in slovanskim vplivom kopel uveljavila tudi v deželah srednje Evrope. Javna kopališča, ki so jih obiskovali tako moški kot ženske, pa niso bila vedno le za higieno in v medicinske namene, zato je Cerkev začela pridigati o moralnem propadu. Velika razširitev kopališke kulture nato šele v 20. st.
Sorodna gesla: plemenitenje tekstilij3. kemija:posoda s segretim peskom, vodo, oljem ali staljeno kovino oz. soljo; enakomerno segreva vsebino druge posode ali pa ob pomoči termostata ohranja stalno temperaturo. V uporabni kemiji govorimo splošno o kopelih, kadar potekajo kemijske reakcije v veliki količini tekočine (npr. fiksirne kopeli, vodne kopeli, kisle kopeli ipd.).
Dostopnost