slad, žito (najpogosteje ječmen), ki so mu zagotovili pogoje za vzkalitev; pri kaljenju delujejo encimi amilaze, ki škrob v zrnu spreminjajo v sladni sladkor, maltozo. Zeleni slad dobijo z namakanjem in kaljenjem žitnega zrnja. Žitno zrno ima koreninice in zeleno klico. Za pridobivanje drozge za žitna žganja (v destilerijah za žitna žganja) sveži zeleni slad zdrobijo in dodajo, da bi amilaze, ki so se sprostile med kaljenjem, škrob v drozgi spremenile v sladkor. Za izdelavo piva zeleni slad v posebnih sušilnicah sušijo v suhi slad (posušeni slad). Kaljenje za pivski slad je tako vodeno, da dobijo le kratko in bolj čvrsto klico in koreninice. S sušenjem prekinejo kaljenje in slad je primeren za hrambo. Takšen slad lahko še očistijo koreninic (odklicanje) in polivajo. Pri varjenju piva suhi slad zdrobijo, pomešajo z vodo in segrevajo, tako da so dani pogoji za delovanje amilaz; dobijo zaslajeno drozgo, ki je hmeljena primerna za pridobivanje piva z alkoholnim vrenjem.
Dostopnost