Babilonija, pokrajina ob spodnjem toku Evfrata in Tigrisu. Najpozneje ok. 4000 pr. n. š. so jo naselili Sumerci, v 3. tl. semitski Akadci (Akad); razdeljena na številne mestne državice, ki so jih obvladovale najmočnejše dinastije. Ok. 2000 so vdrli beduini iz S (t. i. amorejska ali kanaanska selitev); 1792–1750 je Babilon pod Hamurabijem – njegova država je obsegala Babilonijo, Asirijo in Mezopotamijo – dobil velik pomen in postal glavno mesto. Od 16. st. so Babiloniji vladali Kasiti, te so sredi 12. st. spodrinili Aramejci, ki so v Mezopotamijo prodirali od 14. st. Ok. 1087 je Babilonijo osvojil Tiglat Pileser I., 729 pa Tiglat Pileser III. in jo priključil asirski državi. Sanherib je 689 popolnoma porušil Babilon, Nabupolasarju pa je uspelo 626–605 zasnovati novobabilonsko državo (Kaldejci), ki se je pod njegovim sinom Nebukadnezarjem II. (605–562) še enkrat razvila v velesilo. 539 pr. n. š. je Babilonijo osvojil Kir, s tem je pripadla perzijski državi in izgubila samostojnost.
Dostopnost