horoskop [grško, ‘urni prikaz’], kozmogram, shematski prikaz leg planetov, Sonca in Lune na nebu v trenutku rojstva kakšnega človeka ali ob kakšnem drugem pomembnem dogodku; osnova astrologije. Iz horoskopa naj bi se dalo sklepati na značaj in potek življenja osebe, ki ji horoskop pripada. Lege planetov, Sonca in Lune povzemajo astrologi iz astronomije efemerid. Pas, v katerem se ta vesoljska telesa gibljejo, je za astrološke namene razdeljen na 12 zodiakalnih znakov, ki krožijo skupaj z zvezdami zaradi navideznega dnevnega gibanja neba, in na 12 hiš (šest nad horizontom in šest pod njim), ki mirujejo. Zodiakalni znak, ki v trenutku rojstva ravno vzhaja (tj. prihaja iz prve hiše in ima posebno močan vpliv) je ascendent, znak, ki tedaj zahaja (tj. prihaja iz sedme hiše), pa descendent. Vsaki hiši, vsakemu zodiakalnemu znaku in vsakemu vesoljskemu telesu so pripisane določene lastnosti in iz medsebojnih leg (aspekti) je mogoče z nekaj spretnosti marsikaj napovedati.

Sorodna gesla: ascendent | aspekt | astrologija | descendent | efemeride | nebo | zodiakalni znaki


Vir: Veliki splošni leksikon - DZS d.d.

Komentiraj slovarski sestavek