norma [latinsko],
1. splošno: pravilo, smernica, predpis za presojanje, zapoved, zlasti v logiki, etiki, estetiki in pravnem redu (pravna norma, zakonska norma).

Sorodna gesla: etika | morala | nomenklatura | normalen | normativen | pravilo
2. sociologija: vedenjski predpis za nosilce socialnih vlog. Med norme sodijo zakonski predpisi, zapovedi običajev, navade, šege ali tudi gole konvencije. So bolj ali manj povezujoče; za kršitev so določene negativne sankcije (kazen). Norme so izpeljane iz kulturnega sistema določene družbe ali skupine in so v njem utemeljene (vrednota). Nadzorovanje upoštevanja teh vrednot je temelj urejenega socialnega vedenja in odnosov.

Sorodna gesla: družbeni nadzor | identifikacija | kazen | socialni sistem | vloga | vrednota
3. matematika: posplošitev pojma absolutne vrednosti za opis velikosti (abstraktnih) vektorjev.

Sorodna gesla: linearna algebra | normiranje
4. tehnika: normiranje.
5. jezikoslovje: jezikovna norma.


Vir: Veliki splošni leksikon - DZS d.d.

Komentiraj slovarski sestavek