valj, 1. matematika:cilinder, telo, ki je omejeno s skladnima, v vzporednih ravninah ležečima likoma (osnovni ploskvi) in s plaščem – valjasto ploskvijo, ki združuje vse daljice, ki vežejo s skladnostjo prirejene točke obeh osnovnih ploskev. Najpogostejša oblika je krožni valj, ki ima za osnovni ploskvi skladna kroga. Valj je pokončen, če so tvorilke plašča pravokotne na osnovnih ploskvah (npr. rotacijski valj), sicer je valj poševen. Zveznica središč osnovnih ploskev je os valja. Prostornina je enaka S · h, kjer je S ploščina osnovne ploskve, h pa višina valja (razdalja med osnovnima ploskvama); za krožni valj torej π r2 h. Površina pokončnega valja je enaka 2 S + o · h, kjer je o obseg osnovne ploskve; pri pokončnem krožnem valju dobimo 2π r (r + h), kjer je r polmer kroga (osnovne ploskve).
Sorodna gesla: cilindrske funkcije | odvojna ploskev | plašč2. tehnika:1) naprava ali del naprave za valjanje; uporablja se v valjarnah, pri izdelavi papirja, folij in plošč (kalandriranje), pri tiskarskih strojih, v kmetijstvu (njivski valj, gladilni valj, vrtni valj) za ravnanje rahlih tal in vtiskovanje semen, z gladkimi ali nazobčanimi ploščami (obročasti, zvezdasti, bodičasti valj) za rahljanje tal, utrjevanje in glajenje površine pri graditvi cest. 2) cilinder.
Dostopnost