grad, 1. splošno:utrjeno bivališče, največkrat na težko dostopnih mestih, od koder je mogoče zlahka nadzirati okolico. Kamniti ali zemeljski okopi, jarki in palisadne utrdbe pričajo o tem, da je človek že v davnih časih ograjeval večja ali manjša primerna zemljišča, vendar so bila praviloma naseljena le med nevarnostjo. Ok. 900, ko so fevdalni gospodje pridobili moč in so njihova bivališča sčasoma postala prave male utrdbe, začenjajo ljudje razlikovati med običajnimi utrjenimi zavetišči in viteškimi gradovi. Najpomembnejši deli: krožno obzidje, obrambni podest, grajsko dvorišče, zunanje grajsko dvorišče (cvinger), dvižni most, utrjeni stolp, palacij (glavno stanovanjsko poslopje), sobane. Na nemškem območju, pomembno je tudi za slovenske dežele, je značilna otonska organizacija gradov ter način, ki so ga uvajali Staufovci in nemški viteški red. V Sloveniji sta prva gradova omenjena pred 1000 Bosisen (na Škofjeloškem) in Rajhenburg (pri zdajšnji Brestanici), iz 11. st. sta npr. gradova v Solkanu in na Bledu, več jih je bilo v 12. st., največ pa v 13. st.; številni romanski gradovi so bili v 14. st. povečani in prezidani v gotskem slogu, dobili pa so tudi reprezentančno funkcijo; na novo je nastalo le še nekaj gradov. Turški vpadi so začasno ustavili propadanje gradov; od 15. st. so jih spodrivali dvorci.
Sorodna gesla: bergfrid | cvinger | dvorec | enfilade | kastelan | motte | palača2. merilna tehnika:[latinsko] 1) nova stopinja, oznaka g, v geometriji merska enota za kot, ; polni kot ima 400g, pravi kot pa 100g; od 1.1.1975 v uporabi oznaka gon. 2) oznaka za gradient.
Dostopnost