Salustij (C. Sallustius Crispus), rimski zgodovinopisec, *86 pr. n. š. Amiternum, †ok. 35 ali 34; 55 ali 54 pr. n. š. začel politično kariero kot kvestor in ljudski tribun; član Klodijeve in Cezarjeve stranke; 46 ga je Cezar imenoval za pretorja in guvernerja nove province Afrika. Procesa zaradi nezakonite obogatitve v tej službi ga je rešilo (45) Cezarjevo posredovanje. Po umoru Cezarja se je posvetil zgodovinopisju: O Katilinovi zaroti (De coniuratione Catilinae), Jugurtinska vojna (Bellum Iugurthinum), pa tudi zgodovina obdobja 78–67; ohranila se je le v fragmentih (Historiae). V političnem pamfletu Invectiva in Ciceronem in dveh pismih Cezarju (Epistulae ad Caesarem senem) je Salustij opisal moralni propad rimskega plemstva po izginotju zunanjih sovražnikov oz. korumpiranost države in družbe po Suli. – Salustijev slog se naslanja na Katona starejšega, njegovo razumevanje zgodovine pa na Tukidida. – Prevod v slovenščino: Vojna in prevrat (1968).
Dostopnost