Skandinavija, največji evropski polotok (ok. 750.000 km2), nekakšen most med srednjo Evropo in Arktičnim oceanom; na njem sta državi Norveška in Švedska, pa tudi skrajni SZ Finske. Zaradi zgodovinskih in kulturnih razlogov uvrščamo med skandinavske države tudi Dansko. Z vključitvijo Finske poimenovan tudi Fenoskandija. Kot nekakšna hrbtenica se od j. Norveške do obale Arktičnega oceana razteza kaledonsko gorovje. Po razvodnici v njegovem severnem in srednjem delu poteka norveško-švedska državna meja. Najvišji vrh je Galdhøpiggen (2469 m) sredi j. dela Norveške. Proti S se gorovje spet zniža in v. od Trondheima so na višini nekaj sto metrov ugodni prehodi tako za promet kot toplejše zračne tokove. Potem se znova zviša, tako da so severno od s. tečajnika gore spet višje od 2000 m. Na V ga oklepa Skandinavski oz. Baltski ščit, najstarejši del evropske kopnine, ki prek Karelije prehaja v Srednjerusko višavje. Celotno površje Skandinavije se je v ledeni dobi zelo preoblikovalo zaradi poledenitev. Globoko vrezani zalivi (fjordi) na z. norveški obali sodijo med najbolj izrazite pokrajinske oblike na zemlji. Zaradi učinkov obsežnega zalivskega toka je podnebje v Skandinaviji tako ugodno, da so velika mesta nastala tudi daleč prek s. tečajnika. Obala je zaradi številnih globokih zalivov in otokov dolga več tisoč km. Že od nekdaj so gosteje poseljena priobalna območja, saj je prebivalstvo tesno povezano z morjem.
Dostopnost