napaka, kar ni v skladu z določenim pravilom, normo, zahtevanimi lastnostmi, ciljem ipd. V znanosti je napaka odklon izmerjenih ali izračunanih vrednosti od dejanskih. Izražen v merskih enotah je absolutna napaka, v obliki razmerja glede na dejansko vrednost pa relativna napaka (brez merskih enot, pogosto v odstotkih). Primer: stolp je visok 50 m, izmerimo ga do 0,1 m natančno, meritev leži med 49,9 m in 50,1 m. Recimo, da smo namerili 50,1 m. Absolutna napaka je tedaj 0,1 m, relativna pa 0,1 m/50 m = 0,002 = 0,2 %. Sistematična napaka je posledica omejene natančnosti merilnih pripomočkov, nepopolnih metod ipd. in jo je mogoče zmanjšati. Slučajna napaka je posledica slučajnih vplivov pri merjenju ali pa je slučajnost že v naravi obravnavane količine. Omenimo še zaokrožitveno napako zaradi omejene natančnosti računanja, in statistično napako, do katere pride pri statističnem opisovanju pojavov, npr. rezultati anket o javnem mnenju, eksperimentalnih meritev itd. Statistična napaka je izjava o verjetnosti, pove, v kakšnih mejah leži pravilen rezultat s predpisano verjetnostjo.
Dostopnost