slovenska vinorodna območja in vina, na ok. 25.300 ha vinogradov (2002) pridelamo od 900.000 do 1,200.000 dt grozdja in od 800.000 do 1,177.000 hl vina; poraba ok. 40 l na prebivalca. Že v rimskih časih so slovela vina z naših vinorodnih območij, pa tudi zdaj se slovenska vina po kakovosti uvrščajo v sam svetovni vrh. Na podlagi podnebnih, geopedoloških in reliefnih pogojev ter sortimenta trte in značilnosti vina delimo vinogradniško pridelovalno območje Slovenije (po zakonu 1997) na tri vinorodne dežele (Primorska, Posavje, Podravje), namenjene pridelavi namiznih vin z oznako izvora, in 14 vinorodnih okolišev za kakovostna vina z zaščitenim in kontroliranim poreklom: Primorska (vinorodna okoliša Goriška Brda, Vipavska dolina, Kraški in Koprski vinorodni okoliš) je po pridelku na prvem mestu. Razmerje med belimi in rdečimi sortami je skoraj enako, občutne pa so razlike med okoliši. Največ belega vina imajo v Brdih, najmanj pa na Krasu. Svetovni sloves so dosegla zlasti primorska rdeča vina sort merlot, cabernet sauvignon, cabernet franc, refošk, barbera. Sortiment belih sort sestavljajo rebula, malvazija in chardonnay od starih sort, beli pinot, sivi pinot, sauvignon idr. Naletimo še na vipavske posebnosti, kot so sorte zelen, pinela, v Brdih pa tokaj in pikolit. Primorska vina so večidel suha, v zadnjem času je tudi nekaj polsuhih, polsladkih in sladkih izborov in vin sušenega grozdja. Kraška vinska posebnost je kraški teran in teranton. Posavje (vinorodna okoliša Dolenjska, Bela krajina in Bizeljsko-sremiški vinorodni okoliš) je sicer najmanjše vinorodno območje, na bolj apnenčastih tleh pridela zlasti prijetna lažja rdeča, rdečkasta in bela vina z vabljivo kislino in nežno cvetico. Med rdečimi sortami prevladujejo modra frankinja, žametna črnina, modra portugalka, šentlovrenka, modri pinot, med belimi pa laški rizling, beli pinot, chardonnay, sauvignon idr. Iz teh sort dobimo večidel kakovostna sortna vina in zvrsti, med katerimi slovita dolenjski cviček in metliška črnina. V dobrih letinah in na ugodnih legah dobimo vrhunska sortna vina tudi zaradi posebne zrelosti in načina trgatve (pozne trgatve, izbori, ledena vina). Podravje (Mariborski, Radgonsko-kapelski, Ljutomersko-ormoški vinorodni okoliši, vinorodni okoliši Haloze, Ptuj-srednje Slovenske gorice, Lendava-Goričko in Šmarsko-virštajnski vinorodni okoliš) pridela skoraj izključno bela kakovostna in vrhunska vina, ki se odlikujejo po prikupni zelenkastorumeni barvi, izraziti cvetici, ugodni aromi, prijetni osvežujoči kislini in bogatem ekstraktu. Po površini je to naše največje vinorodno območje, po pridelku pa se uvršča na drugo mesto za Primorsko. Posebej slovijo polsladka in sladka vina iz grozdja posebne zrelosti in načina trgatve (pozna trgatev, izbor, jagodni izbor, suhi jagodni izbor, ledeno vino). Še vedno so pomembne tradicionalne sorte (laški rizling, šipon, zeleni silvanec), ki se jim pridružujejo sorte širšega pomena (chardonnay, beli in sivi pinot, sauvignon, renski rizling, traminec, rumeni muškat). Pod vplivom toplega in suhega panonskega podnebja dobimo poleg dobrih kakovostnih suhih in polsuhih in sortnih vin zlasti tudi izredna vrhunska polsladka in sladka vina najboljših sort, leg in letnikov, ki sodijo v sam vrh naše vinske ponudbe. Enkratna so tudi starana arhivska vina in penine, dobljene po klasičnem postopku.
Avtohtone sorte vinske trte Na slovenskih vinorodnih območjih imamo zdaj še vrsto sort vinske trte, ki so se izoblikovale na tem območju. Nekatere pomembnejše: šipon, ranina, bela ranfol, štajerska belina, lipovina v Podravju, rumeni plavec in modra kavčina v Posavju in zelen, pinela, pikolit, refošk v Primorju. Znane so še mnoge druge sorte, ki jih bo treba s skrbno odbiro in izboljšavo nekaterih lastnosti ohraniti, da bi lahko dali našim vinom (zvrstem) določene kakovostne specifičnosti in ohranili izvirnost naših vin.
Slovenske vinske posebnosti Dolenjski cviček je značilno vino tega okoliša, dobljeno včasih s skupno trgatvijo belih in rdečih sort, zasajenih v dolenjskih vinogradih. Zdaj je to lahko vino svetlordeče barve, precej izrazite kisline in prijetne svežine in pitnosti. Značilnost mu dajejo modra frankinja, modra portugalka, žametna črnina, šentlovrenka, rdeča kraljevina, od belih pa laški rizling, zeleni silvanec in rumeni plavec. Dobimo ga z ločeno predelavo belih (takojšnje stiskanje) in rdečih sort (krajša maceracija drozge – okoli tri dni) in združevanjem v ustreznem razmerju med prvim pretokom. Vino ima značilnosti mladega vina in ni namenjeno staranju. Metliška črnina je najbolj znano kakovostno ali vrhunsko rdeče vino iz belokranjskega vinorodnega okoliša, ki ga polni klet v Metliki. Odlikuje se po temnorubinasti barvi, polnem značilnem okusu, s prijetno kislostjo; dobro zori. Sestavljajo jo v glavnem sorte modra frankinja in žametna črnina z nekaj modre portugalke. Kraški teran je zelo kakovostno temnordeče vino, katerega odlike so svojstvena sortna cvetica in aroma, polnost, sadnost, visok skupni ekstrakt, zmerna količina alkohola, več kisline in delno mlečna kot posledica biološkega razkisa. Zaradi svojih sestavin (procianidoli, mlečna kislina, mineralni sestav) ga že dolgo štejejo za zdravilno vino. Posebna cvetica po malinah je povezava sorte refošk in kraške rdeče zemlje, ki je bogata z železom. Vino s Krasa so cenili že Rimljani, o čemer pričajo zapisi Plinija, v novejšem času pa je študijo o njem napisal Ripper. Teranton je posebno arhivsko vino s pozno trganega grozdja sorte refošk z izbranih leg Kraške planote. Skrbna predelava in najmanj dve leti zorenja v sodih in tri leta v steklenici dajo tem vinom svojsko harmoničnost, izrazito rubinasto barvo, posebno cvetico in aromo.
Dostopnost