• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran
Tadžikistan (uradno ime Çumḩurii Toçikiston, Republika Tadžikistan), država v srednji Aziji, med Kitajsko, Kirgizistanom, Uzbekistanom in Afganistanom.

časovni pas srednjeevropski čas + 5 ur
površina 143.100 km2, S–J 400 km, V–Z 600 km
prebivalstvo 6,2 mln., 44 preb./km2, letna rast 2,4 %, življenjska doba 71 let
glavno mesto Dušanbe, 576.000 preb., na Z države, 820 m nad morjem
upravna razdelitev dve območji, območje glavnega mesta in avtonomna republika Gorski Badahšan (63.700 km2)
članstvo v organizacijah OZN (od 1992), SND, OVSE, OIC
uradni jezik tadžiški, dejansko pa še vedno tudi ruski
denarna enota rubl (oznaka TRJ)


Naravne razmere
Največji del Tadžikistana zavzema potresno ponekod zelo aktivno visoko gorstvo. Približno polovica površine države je nad 3000 m nad morjem, le 7 % nižje od 1000 m. Na J in JV je gorovje Pamir s 7495 m visokim Vrhom komunizma (najvišja gora SND), ki je nastalo ob alpidskem gubanju. Med 8500 tadžikistanskimi ledeniki je ok. 70 km dolg Fedčenko med najdaljšimi gorskimi ledeniki na svetu. Severno od Pamirja se dvigajo Zaalajskij hrebet (v Leninovem vrhu visok 7134 m) in obronki Alaja. Na Z se navezuje na gorske verige v Turkestanu, ob Zeravšanu in v Gissarju; potekajo v smeri Z–V. Jz. del Tadžikistana je sredogorje, razčlenjujejo ga doline pritokov Amu Darje in njenega zgornjega toka Pjandž. V sz. dele Tadžikistana segajo obronki Tjanšana in rodovitna Ferganska kotlina, ki jo namaka Sir Darja.
Tadžikistan ima celinsko podnebje. V nižinah je povprečna januarska temperatura ok. 0 °C, v visokogorju –25 °C in manj; povprečna julijska temperatura je lahko tudi višja od 30 °C in malo višja od 0 °C v visokih legah. Gorske verige na Z imajo razmeroma veliko padavin (v Gissarju na leto 1400 mm), v s. in jz. nižinah jih je v sušnih letih tudi manj kot 100 mm; poletne ledeniške vode kljub temu omogočajo namakalno poljedelstvo.
V stepskem pasu uspevajo trave in grmičevje, na višjih območjih rožni grmi, pistacije in mandljevci, razširjen je tudi listnati gozd z javorjem, orehom in vrbo.

Prebivalstvo
Največja etnična skupina so Tadžiki (62 %), 24 % je Uzbekov, ki večinoma živijo v Ferganski kotlini. Poleg Rusov (8 %) živijo v Tadžikistanu še pripadniki nekaterih drugih etničnih skupin (mdr. Tatari in Kirgizi). Stopnja urbanizacije je razmeroma nizka (31 %). Prebivalstvo je zgoščeno predvsem na Z in SZ; druga območja, zlasti Gorski Badahšan na JV, so redko poseljena.
Tadžiki spadajo k vzhodnoiranskim ljudstvom. Njihova kultura se je razvijala pod vplivom iranske, njihova vera je – kot pri večini Uzbekov – sunitski islam. Tadžiški jezik spada v skupino perzijskih jezikov. V preteklih letih so se Tadžiki zaradi svojih paniranskih teženj precej oddaljili od v državi živečih Uzbekov. Po rasti prebivalstva je Tadžikistan na prvem mestu med državami SND, tako po številu rojstev kot po velikosti družin. 44 % prebivalcev je mlajših od 15 let. Zdravstvena oskrba ni zadovoljiva. Življenjska raven je nizka, pribl. 90 % prebivalcev živi pod mejo revščine. Prej zelo nizka izobrazbena raven se je v 80. letih dvignila. V državi je osem visokih šol, med njimi univerzi v Dušanbeju in Hudžandu.

Državna ureditev
Tadžikistan je od 1991 neodvisna in po novi, 1994 sprejeti ustavi predsedniška republika, ki pa je islamsko-nacionalistična opozicija ne priznava. Vodja države je predsednik, izvoljen na neposrednih volitvah; imenuje ministrskega predsednika, ki vodi vlado. Zakonodajno oblast ima vrhovni zbor (madžlisi-oli); njegovih 181 poslancev volijo vsakih pet let. Najvišja sodna oblast je vrhovno sodišče v Dušanbeju. Država je vključena v obrambne strukture SND. V Tadžikistanu so nameščene številne enote ruske vojske.

Gospodarstvo
Tadžikistan je najrevnejša republika SND. Kmetijstvo je izrazito monokulturno (pridelovanje bombaža), industrija ni mednarodno konkurenčna, infrastruktura ni zadovoljiva. Inflacija in zunanjetrgovinski primanjkljaj sta zlasti po 1992 zelo narasla. Gospodarskih reform doslej skoraj niso izvedli.
Najpomembnejša gospodarska panoga je kmetijstvo, čeprav so obdelovalne površine zaradi visokogorja in suše zelo omejene; zavzemajo le 30 % celotne površine, večinoma na SZ (posebej rodovitna je Ferganska kotlina) in na J. Najpomembnejši pridelek je bombaž, večinoma na namakanih površinah. Zaradi pospeševanja monokulturne pridelave bombaža na škodo žita mora Tadžikistan živila zdaj uvažati. Pridelujejo še sadje (agrume in grozdje), zelenjavo, tobak in začimbnice. Pomembno je tudi gojenje sviloprejke. Živinoreja je omejena na ovčerejo.
Tadžikistan nima veliko rudnega bogastva, pomembni sta le uranova ruda (14 % svetovnih zalog) in zlato. Izkoriščanje že sicer skromnih zalog energetskih surovin (nafta, zemeljski plin) in barvnih kovin ovira slabo razvita infrastruktura. Električno energijo zagotavljajo predvsem hidroelektrarne na gorskih rekah; jez Nurek daje 70 % vse elektrike v državi. Industrija je omejena na živilsko in tekstilno, zlasti bombažno industrijo. Pomembni središči sta Dušanbe na Z in Hudžand v Ferganski kotlini. Zunanja trgovina je močno deficitarna. Uvažajo nafto, zemeljski plin, živila (mdr. tudi žito), kemijske izdelke, stroje. Izvažajo barvne kovine, izdelke lahke in tekstilne industrije (zlasti bombaž). Najpomembnejša trgovinska partnerica je Rusija, v zadnjem času se je povečala trgovina z Iranom in Turčijo.
Turizem je kljub turistično zanimivemu Pamirju zaradi nestabilnih političnih razmer slabo razvit. Cestno in železniško omrežje nista razviti. Mednarodni letalski promet je usmerjen samo k ciljem znotraj držav SND.

podatki o gospodarstvu
BDP (2001) 1,1 mlr. USD, 180 USD na prebivalca
delež po panogah (2000) kmetijstvo 19 %, industrija 25 %, storitvene dejavnosti 56 %
uvoz (2001, ocena) 700 mln. USD
izvoz (2001, ocena) 640 mln. USD
zadolženost v tujini (2000, ocena) 1,23 mlr. USD


Zgodovina
V antiki je bilo območje zdajšnjega Tadžikistana sprva pod perzijsko oblastjo, potem pod Selevkidi, v prvi polovici 8. st. pod arabskim vplivom islamizacija prebivalstva. Približno stoletje pozneje so prevzeli oblast perzijski Samanidi, a so se morali kmalu umakniti prodirajočim turškim ljudstvom. Od 16. st. do sredine 18. st. je Tadžikistan spadal k buharskemu kanatu. Prehodnemu afganskemu gospostvu je 1868 sledila vključitev s. dela v rusko Turkestansko generalno gubernijo. Uradno še vedno buharski j. deli so bili združeni s severnimi 1924, kljub zagrizenemu odporu muslimanskih rodovnih skupnosti. Znotraj Uzbeške SSR je nastala Tadžiška ASSR, 1929 so jo povišali v Tadžiško SSR. Ob razpadu ZSSR je Tadžikistan 24.8.1990 razglasil samostojnost, 9.9.1991 pa neodvisnost. Decembra 1991 se je vključil v Skupnost neodvisnih držav (SND). Marca 1992 je postal član OZN. Istega leta se je spor med komunističnim režimom in islamskim ter nacionalnodemokratsko opozicijo stopnjeval v državljansko vojno, predsednika R. Nabijeva, izvoljenega 1991, so strmoglavili. Vrhovni svet je na njegovo mesto imenoval I. Rahmanova. Do krvavih spopadov med mirovnimi silami SND (ok. 25.000 mož, skoraj izključno Rusi), ki podpirajo vladne čete, in muslimanskimi skupinami, ki ob delni podpori afganistanskih mudžahidov delujejo iz s. Afganistana, prihaja zlasti na afganistansko-tadžikistanskem mejnem območju. S posredovanjem OZN, Rusije in Irana so predstavniki vlade in opozicije septembra 1994 v Teheranu podpisali sporazum o premirju in izpustitvi političnih zapornikov in vojnih ujetnikov. Ob afganistanski meji in v Pamirju premirje nadzorujejo opazovalci OZN, večkrat je bilo že podaljšano, sporazuma med vlado in opozicijo o bistvenih vprašanjih pa še ni. Pred državljansko vojno je pobegnilo v tujino na stotisoče ljudi, večinoma opozicija in njeni vodje; opozicijske stranke, svobodno izražanje mnenja in do vlade kritičen tisk so prepovedani. Volilnega izida predsedniških volitev (1994), na katerih je zmagal I. Rahmanov, ter izida prvih parlamentarnih volitev po razglasitvi neodvisnosti (1995) islamska in demokratska opozicija ne priznavata; kot nedemokratične in nepravične je volitve označil tudi OVSE. Junija 1997 so podpisali sporazum z opozicijo in razmere so se umirile, čeprav so ruske sile ostale v državi. Na spornih predsedniških volitvah 1999 je spet zmagal Rahmanov, razmere v državi, ki jo je 2001/02 povrhu prizadela huda suša, so še naprej slabe. Tadžikistan je 2001 sodeloval v vojni proti afganistanskim talibanom.

Sorodna gesla: Dušanbe | Fedčenko | Gorski Badahšan | Rahmanov, Imamali


Vir: Veliki splošni leksikon - DZS d.d.

Komentiraj slovarski sestavek