sodba glede dejanj in osebe, v kazenskem postopku sodba, ki jo sme sodišče izreči le proti osebi, zoper katero je vložena obtožba, in le v zvezi s tistim dejanjem, ki je opisano v obtožbi (načelo subjektivne in objektivne identitete sodbe in obtožbe), torej za dejanje, ki je predmet obtožbe, ne sme obsoditi druge osebe in obdolženca ne za dejanje, ki ga obtožba ne vsebuje, čeprav bi obstajali neizpodbitni dokazi za takšno obsodbo, ker bi s tem nezakonito prekoračilo obtožbo, tako da bi moralo pritožbeno sodišče tudi po uradni dolžnosti sodbo razveljaviti. Ta prepoved pa ne pomeni, da sodišče ne sme spremeniti opisa dejanja v milejšo (privilegirano) obliko kaznivega dejanja ali spremeniti opisa dejanja v korist obdolženca. S tem načelom odmik od načela iskanja materialne resnice. Prepoved spremembe opisa in pravne opredelitve dejanja v škodo obdolženca pa ne velja v postopkih zoper mladoletnike. Tudi v pravdnem postopku lahko sodišče izreče sodbo le v okviru postavljenega tožbenega zahtevka tako v subjektivnem kot objektivnem pomenu; razglasitev sodbe.

Sorodna gesla: kazenski postopek | razglasitev


Vir: Veliki splošni leksikon - DZS d.d.

Komentiraj slovarski sestavek